»Vse za slovanski kulturni razvoj!«
Kulturno in šolsko delovanje prof. Antona Bezenška (1854-1915) na slovanskem jugu.
V ponedeljek, 14. decembra 2015 smo se z učenci naše šole v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani udeležili srečanja/okrogle mize ob 100 letnici smrti prof. Bezenška, znamenitega stenografa in kulturnega delavca.
V kratkem kulturnem programu so naši učenci – Vid Skaza, David Polenak, Maša Trobiš, Nika Javorič, Maruša Robič – pod mentorstvom učiteljice Leonide Rožanski predstavili našo šolo v preteklosti in danes. Predstavili so projekt »Anton Bezenšek – naše gore list« in postaje v življenju A. Bezenška. Predstavitve so popestrili z dvema glasbenima točkama solistke Laure Pesjak in spremljevalcema Jaka Krnjavška in Urha Vranca.
Okrogle mize so se udeležili:
-Julia Tzerova, Veleposlaništvo R Bolgarije, Prof. Anton Bezenšek – prispevek k zbliževanju slovenskega in bolgarskega naroda / Проф. Антон Безеншек – принос за сближаването на словенския и български народи
-Jože Žlaus, Galerija Piros, Globoče pri Vojniku, Ponovno odkriti rojak – razstava o prof. A. Bezenšku
-dr. Branko Šuštar, SŠM, Slovenska poročila prof. Bezenška o Bolgariji, posebej o njenem šolstvu
-mag. Franci Pivec, Maribor, Bezenšek kot učitelj etike (Kontekst učbenika »Etika ili nravoučenie«)
-Branko Ternovšek, Celje, Moje srečanje s prof. Antonom Bezenškom
-Irma Blazinšek: Učna pot Antona Bezenška – Tončkova pot – zahvala za njegovo veliko delo
-Elči Gregorc in Sonja Jakop, Prosvetno društvo Anton Bezenšek Frankolovo in slovensko-bolgarski pevski stiki 2006-2015
– študentje lektorata za bolgarski jezik in kulturo na Univerzi v Ljubljani so predstavili prispevke v bolgarščini v knjigi A. Bolharja »Anton Bezenšek: njega življenje in delo, 1934«:
-Esad Halilovič in Petra Meterc, Anton Bezenšek kot prvi bolgarski parlamentarni stenograf in učitelj
-Matej Tratnik, Anton Bezenšek. Članek profesorja Ivana T. Stranskega z Univerze v Sofiji, 1934
-Jure Gende: Praznovanje profesorja Antona Bezenška v Bolgariji (članek Bolgarskega stenografskega društva, 1934)
-Urška Vidmar, Prof. Bezenšek o združitvi južnih Slovanov (članek Teodora Galabova, predsednika Bolgarskega stenografskega inštituta, 1934)
-Magdalena Cvetkova, Anton Bezenšek v Plovdivu (povzetek članka A. P. Mumdžieva, direktorja Stenografskega inštituta A. Bezenšek – Plovdiv, 1934)
Sklepno besedo je imel prof. dr. Ljudmil Dimitrov, Univ. v Ljubljani, ki je Antona Bezenška predstavil kot pesnika in prevajalca slovenske poezije v bolgarščino.
Marjana Šoš in Leonida Rožanski
