Prispevki učencev z noči branja na temo »Nebo«. Učenci so lahko ustvarjali besedila ali pesmi s pomočjo predlaganih naslovov ali dodali svoje. Svet domišljije, sanj in iluzij je svet, kjer vse poteka po naših željah in volji. Z njimi si pomagamo, ko nas realnost razočara, ustavi, nam vzame moč. V svojih sanjah, duševnosti in s pomočjo volje lahko najdemo nov zagon za uresničitev svojih želja in ciljev ter nadaljujemo začrtano pot.
Poletimo v nebo
Poletimo v nebo,
ker tam bo res lepo.
Skozi oblake letimo,
na zvezdah se vrtimo.
V nebo poletimo,
na mavrico skočimo.
Ko v nebo gledamo,
ptičice zagledamo.
Mavrica je na nebu,
mi pa na planetu.
Mavrica je pisana,
in je kot narisana.
Zvečer je sončni zahod,
zjutraj pa vzhod.
Sonce nam sije lepo,
da nam ni hladno.
Po nebu letijo ptice,
ki ne spijo.
To so letala,
ki niso spala.
Saša Sitar, 5. r
In dovoljene so nam sanje…
Zakaj se mi zdi to nekam znan rek? Vem, da sem ga nekje že slišala in vem tudi to, da ga velikokrat upoštevam. Verjetno tako kot jaz, sanjaš ti in vsi ostali. A ni lepo sanjati, zlasti lepe, nežne sanje iz katerih se ne želimo zbuditi?
Kdo ve, zakaj so sanje tako zasanjane? Morda zato, ker takrat ko sanjamo smo zasanjani. Uh, tole pa ni kar tako lahko razumeti.
Ampak jaz sem OTROK in sanje so samo moje. Sanjam marsikaj, ne samo ponoči v postelji. Včasih obsedim za mizo in se zasanjam,…in moj dan je lepši in lažji. Se tudi vam zgodi kdaj kaj podobnega?
Jaz sanjam najlepše sanje v moji mehki postelji. In iz teh sanj me velikokrat zbudi budilka. Kakšna škoda! In potem se ne morem spomniti, kako so se končale moje sanje. Morda pa se bodo nadaljevale naslednjo noč, morda…
Moja želja pa je ta, da noben dan ne bi bil brez sanj!
Daneja Škrinjar, 4.r
Suzana Šafarič
